Predstavitev rezultatov o migrantskem podjetništvu v Gradcu

V torek, 21. 11. 2017 je grad St Martin gostil dogodek v sklopu projekta Urban Diversity, ki je bil namenjen predstavitvi rezultatov analize migrantskega podjetništva v Ljubljani in Gradcu avstrijskemu občinstvu ter identifikaciji izzivov, ki jih bodo naslovila Urban Diversity izobraževanja. Srečanja so se udeležili predstavniki Oddelka za enakopravnost Dežele Štajerske, Oddelka za izobraževanje in integracijo Mesta Gradec in nevladnih organizacij.

Tako kot v Ljubljani je tudi v Gradcu vodja projekta izr. prof. dr. Jure Gombač na začetku predstavil projekt in koncept migrantskega podjetništva in rezultate ljubljanske raziskave, nato pa je dr. Barbara Beznec povzela rezultate analize, narejene v Gradcu, ki je zaradi identificiranja migrantskih podjetnikov na podlagi imena ustanovitelja podjetja, izključila nemške podjetnike in migrante druge generacije, ki imajo avstrijskega očeta. Izvajalka raziskave iz Oddelka za razvoj gospodarstva in turizma Mesta Gradec je dodala nekaj dobrih praks mesta Gradec na področju migrantov in migrantskega podjetništva. Dejala je, da imajo že begunci možnost odpreti podjetje, kar se jim šteje kot prednost pri njihovi prošnji za azil, saj s tem dokažejo, da so se sposobni sami preživljati in se ne bodo zanašali na socialno podporo države. Poudarila je tudi dejstvo, da ima Avstrija od migrantskih podjetnikov večinoma le korist, saj je kar 43% vprašanih pridobilo svojo izobrazbo v svoji matični državi in Avstrija ni vlagala v njihovo šolanje. Pohvalila pa je tudi delo Gospodarske zbornice, ki jo je kar 57% vprašanih ocenilo kot dober vir pridobivanja informacij, kot pozitivno presenečenje pa je izpostavila ugotovitvi, da se 57% vprašanih ni srečalo s posebnimi težavami pri ustanavljanju in vodenju podjetja, 54% pa meni, da javne institucije na tem področju delujejo dobro.

Sledila je razprava o rezultatih analize in izzivih. Sodelujoči v razpravi so strnili, da bi bilo koristno ugotovitve o migrantskem podjetništvu predstaviti zaposlenim v vseh institucijah, ki delajo z migranti in migrantskimi podjetniki, poudarili pa so tudi nujnost znanja nemškega jezika migrantov za uspešno življenje in delo v Avstriji. Strinjali pa so se tudi, da naj izobraževanja seznanijo ljudi z objektivnimi pozitivnimi učinki migrantskega podjetništva in prikažejo praktične primere dobrih praks.