Študijska pot Amsterdam – Bruselj

Sredi septembra smo se v v okviru projekta Urban Diversity  odpravili na študijsko pot na Nizozemsko in v Belgijo, ki sta znani po svoji multikulturnosti in posledično podpori dobrimi praksami migrantskih podjetnikov. Zanimalo nas je, kaj nam lahko pokažeta Amsterdam in Bruselj in s kakšnimi zanimivimi idejami se lahko vrnemo domov.

Pot nas je najprej vodila v nizozemsko prestolnico. Naš prvi cilj v Amsterdamu je bil Rederij Lampedusa – kolektiv, ki združuje člane iz Egipta, Eritreje, Sirije, Sudana in Nizozemske in povezuje nizozemsko strast do plovbe z migranstkimi izkušnjami. Kolektiv organizira plovbo po amsterdamskih kanalih z dvema libijskima ribiškima čolnoma, s katerima so migranti leta 2015 prispeli na Lampeduso. Med ogledom mesta vodič predstavi svojo migrantsko izkušnjo ter prikaže Amsterdam, kot so ga izoblikovali priseljenci. Rederij Lampedusa pomaga priseljencem pri integraciji v okolje in razvoju poslovnih idej ter prispeva k sprejemanju in razumevanju drugačnosti.

Drugi dan smo si ogledali dve zanimivi dobri praksi. Najprej smo obiskali nevladno organizacijo Lola Luid. Loli je občina dala v uporabo prostore prazne stare šole, kjer so delovne prostore našli migrantski podjetniki – slikarji, pisatelji, izvajalci otroških delavnic in učne pomoči, organizatorji filmskih festivalov, obdelovalci lesa, izdelovalci torb, frizerji, mešalci parfumov in drugi. Preden je Lola pričela z delovanjem, so njeni zaposleni prebivalce soseske, v kateri stavba stoji, povprašali, kaj potrebujejo in česa si želijo. S sosesko, v kateri živijo predvsem prebivalci iz Turčije in Maroka, je Lola vzpostavila dobre odnose in zaupanje, zanje izvaja številne delavnice, jih povezuje, vključuje, izravnava socialne razlike, kavarna v stavbi pa jim ponuja najboljšo kavo daleč naokoli.

Naš drugi cilj tistega dne je bila nevladna organizacija Centre de Meevaart. Ideja za organizacijo se je porodila v času ekonomske krize, ko so prebivalci soseske razmišljali, kako lahko sami nekaj naredijo za svojo sosesko brez veliko denarja. Ljudi iz soseske, kjer skupno živi 183 različnih narodnosti, so spraševali, kaj potrebujejo za boljše življenje. Tri leta kasneje jim je bila v uporabo dana stavba, za katero želijo, da ljudem predstavlja instrument za spodbujanje k participaciji. Stavbo tedensko uporablja več kot 15.000 uporabnikov za raznovrstne dejavnosti, večina jih dela na prostovoljni osnovi. Center izvaja tudi izobraževanje na področju upravljanja stavb in nege za starejše, tako pomaga starejšim od 30 let brez diplome, da si najdejo zaposlitev. Njihova diploma je priznana s strani pristojnih institucij. Podpirajo podjetništvo, saj so prepričani, da vsi ljudje niso primerni za delo od 9-17h, so pa zelo nadarjeni za drugačne poklice – na primer Eritrejci izdelujejo super obleke. Center ima pozitiven vpliv v svoji soseski, pomaga ljudem pri integraciji in spodbuja podjetniške ideje njenih uporabnikov.

Tretji dan nas je pot vodila v Bruselj. Naš prvi obisk je bil namenjen Evropskemu parlamentu, kjer nam je avstrijski asistent predstavil delovanje parlamenta in način sprejemanja odločitev, tudi na področju migrantske tematike. Naslednja postaja je bilo Regionalno predstavništvo dežele Štajerske v Bruslju, kjer so nas sprejeli predstavniki omenjenega predstavništva in Stalnega predstavništva Republike Slovenije pri Evropski Uniji. Razložili so nam, da je tema migranstva predvsem tema, ki se obravnava na nacionalni ravni, pri čemer imajo pomemben pomen lokalni in regionalni projekti, kakršen je naš.

Dan smo zaključili z obiskom organizacije We exists. Ustanovil jo je 24-letni Sirijec Obada, ki je v Bruselj prišel v času ti. i. “Migrantske krize” 2015-2016. Iz Sirije je preko Turčije in grških otokov prišel v Atene, iz tam pa preko Madžarske, Avstrije in Nemčije v Bruselj. Štiri mesece je v Bruslju čakal na ureditev statusa, še štiri mesece na majhno razpadajoče stanovanje. Iskal je službo, vendar je kot begunec ni našel. Naključno se je znašel na konferenci, kjer so predstavniki evropskih institucij in nevladnih organizacij govorili o integraciji beguncev na trg dela. Začel je povezovati ljudi in ustanovil organizacijo »We Exist«. Zagotavljali so catering na raznih dogodkih, izvajatli kuharske tečaje, nekatere restavracije so jim dovolile uporabo prostorov na dneve, ko so bile zaprte.  Čeprav opaža, da jih ljudje sprejemajo in se razlike mi/oni manj pojavljajo, je na koncu dneva še vedno begunec. Ljudje od beguncev še vedno pričakujejo cenejše storitve. Na vprašanje, zakaj je s svojo idejo uspel, mnogi pa ne, je odgovoril: »Ker sem hotel uspeti, ker sem delala dan in nič in vsak korak neštetokrat premislil. Ker mi ni težko delati in ker verjamem v to, kar delam.«

Naslednji dan smo se podali v del mesta, ki je znan po visokem deležu migrantske populacije. V tem delu mesta deluje podjetje Microstart, ki daje mikro kredite podjetnikom, ki kredita zaradi različnih razlogov ne morejo dobiti na banki ali pri drugih podobnih institucijah. Microcredit ugotavlja, da je vedno več ljudi izključenih iz finančnih in socialnih podpor. Najtežje je migrantom, ki jim Belgija ne prizna doma pridobljenih diplom ali pa še ne govorijo tekoče francoskega oziroma nizozemskega jezika. Zaveza podjetja pa je, da pomagajo razviti poslovno idejo vsakomur, ne glede na njegovo izobrazbo in ozadje. Ponujajo krediti v višini 500 – 15.000 EUR s sicer malce višjo obrestno mero, saj navadno kreditirajo bolj tvegane projekte. Potencialnim podjetnikom pomagajo tudi pri pridobitvi managerskega izpita, ki je v Belgiji predpogoj za ustanovitev lastnega podjetja. V proces pa so vključeni tudi zunanji strokovnjaki, večinoma upokojeni strokovnjaki z različnih področij, ki delujejo kot prostovoljci. Močno so prisotni na terenu, saj so v stalnem stiku s prejemniki kreditov, da jim lahko pomagajo pri morebitnih zagatah, poleg tega pa le na terenu lahko resnično zaznajo potrebe in želje ljudi, ki tam živijo. Po uradni predstavitvi nas je vodja projekta peljala na ogled soseske in nam pokazala prejemnike kreditov: nigerijski frizer, pakistanska trgovina s telefoni, bolgarska pekarna, nigerijska trgovina z živili in afriška restavracija. Prav v slednji smo lahko tudi okusili Afriko  v osrčju Evrope.

Naslednji obisk je bil namenjen Odboru Regij, ki predstavlja glas evropskih regij v Bruslju. Predstavnik odbora nam je predstavil njegovo delovanje in prikazal možnosti vplivanja regij, tudi na področju migrantske tematike.

Za konec študijske poti smo se podali v eno najbolj znanih bruseljskih četrti Anderlecht. Tam deluje deluje društvo Arnibel, ki združuje ljudi, ki izhajajo iz afriške države Niger. Kot številna diasporična društva tudi tudi oni podpirajo sonarodnjake, ki se priselijo v Belgijo. Njihovo delo posega na številna področja, kot recimo nastanitev, učenje jezika, vključevanje na trg dela, spodbujanje podjetništva, kulturnih dejavnosti in emotivne podpore. Večina članov ima svoje podjetje ali pa so tam zaposleni. Predsednik društva je predstavil delovanje društva in njihov prostor, ki služi kot osrednje mesto druženja, aktivnosti in organiziranja njegovim članom cel dan.

Petdnevno potovanje se je hitro približalo koncu. Polni novih vtisov in spoznanj smo se podali proti domu. V glavi pa so se nam že vrtele ideje, kako prikazane dobre prakse predstaviti in implementirati v domačem okolju.

Fotografije študijske poti se nahajajo v galeriji: http://www.urbandiversity.eu/sl/galerije/study-visit-amsterdam-brussels/

Projekt sofinancira Evropska unija (Evropski sklad za regionalni razvoj) v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija.
Nazaj na vrh