Uvodna konferenca projekta Urban Diversity
Projekt Urban Diversity se je uradno predstavil javnosti in medijem z uvodno konferenco na gradu St Martin v Gradcu. Z mislimi o kulturnih spremembah v družbi in pomembnosti sobivanja različnih kultur je vse prisotne nagovorila Anna Thaller, direktorica gradu St Martin. Dr. Jure Gombač je predstavil vsebino projekta Urban Diversity, gledališka skupina TaO! pa je na domiseln način pokazala, kako hitro si ustvarimo pristransko mnenje o sočloveku.
O raznolikosti so spregovorili štirje govorci. Najprej je udeležence nagovoril Michael Stuber, evropski svetovalec, publicist in svetovalec za raznolikost in vključevanje, ki je raznolikost opisal kot izziv, ki lahko prinese veliko dobrega, lahko pa je tudi vzrok za napetosti in celo vojne. Dejal je, da si navadno ljudje ob prvem srečanju ustvarimo neko mnenje drug o drugemu na podlagi spola, rase, ocenjene starosti, veroizpovedi, spolne usmerjenosti. Ob tem prezremo stvari, ki jih ne moremo oceniti na pogled, kot so delovne in življenjske razmere, v katerih se ta oseba nahaja. Na podlagi naših ocen se najraje družimo s tistimi, ki so nam podobni, ob tem pa prezremo potencial drugih ljudi.
Dr. Saša Poljak Istenič, etnologinja, raziskovalka ustvarjalnosti z družbenimi učinki in sodelavka ZRC SAZU je govorila o tem, kako spodbujati ustvarjalna mesta. Opisala je prevladujoč koncept ustvarjalnosti, da je končni produkt stvar nadarjenosti posameznika, ki ga spremlja elitistično pojmovanje, da je ustvarjalnost povezana z dobro situiranimi ljudmi, ki imajo dobro izobrazbo in določene veze. A kritiki opozarjajo, da so najbolj ustvarjali prav revni, saj znajo najbolj iznajdljivo delovati, izdelki pa so posledica sodelovanja večih ljudi. Iz tega sledi, da bi države in mesta morali spodbujati priseljevanje nadarjenih ljudi. Zaključila je, da UNESCO gradi mrežo kreativnih mest. Gradec si lasti naziv UNESCO mesto oblikovanja, Ljubljana pa UNESCO mesto kulture.
Dr Karin Schreinen, medkulturna trenerka in svetovna popotnica, se ukvarja s svetovanjem podjetjem. Pravi, da se avstrijska podjetja zavedajo, da živimo v globalnem svetu in da kulturna raznolikost pozitivno vpliva na njihovo delovanje, čeprav znotraj kolektiva pogosto prihaja do trenj. Kot primer dobre prakse je podala primer avstrijskih železnic, ki so zaposlile več ljudi iz JV Evrope, saj imajo tam razvejano svojo mrežo prevozov.
Musa Okwonga, strokovnjak za raznolikost, novinar in umetnik, je pričel z besedami, da se v letu 2017 pogovori o raznolikosti sploh ne bi smeli dogajati. Sam se je rodil v Veliki Britaniji staršem, ki so tja prišli iz vojne Ugande. Celo svojo mladost se je zaradi svojega porekla počutil, kot da je na preizkušnji. Dejal je, da med ljudmi obstaja mišljenje, da bodo imigranti novonaseljeno območje le izkoristili in da so dobrodošli le, če prinašajo denar. Prav v Veliki Britaniji pa so dokazali, da imigranti prispevajo več davkov, kot od države dobijo podpore. Zaključil je s kritiko medijev, da ti o tej tematiki poročajo le enostransko.
Po koncu predavanj je vsak izmed predavateljev izvedel še individualno delavnico. Konferenca je bila zelo dobro obiskana, na hodnikih pa je bilo mogoče slišati številne jezike in naglase, ki so ob sproščenem vzdušju dokazovali bogastvo raznolikosti.