Peter, švedski gojitelj rac

Peter Blombergsson je Šved, ki živi v Sloveniji. Verjetno le malokdo pozna njegovo ime, marsikdo pa je že slišal o farmi rac na pobočju Lavrovca blizu vasi Smrečje, ki je obdano s prostranimi gozdovi in travniki.

Peter je bil na Švedskem več kot 12 let podjetnik. Delati je pričel po končani lokalni kuharski šoli. Ker se je že od malih nog zavedal pomena majhnih kmetij, je sam ustanovil manjšo račjo farmo, kjer je gojil race za znane švedske restavracije.

Švedsko se je odločil zapustiti zaradi številnih razlogov. Želel se je preseliti v državo, ki bi mu omogočila dober standard življenja in ne le dobre pogoje za delo. Ob odločitvi za selitev je Slovenijo že poznal, obiskal je že Kras in Hrastnik. V slovensko kuhinjo in kmetijsko kulturo se je zaljubil med enim svojih potovanj po Evropi. Poznal je tudi nekatere slovenske kuharje, kot na primer Ano Roš. Vseeno je kot primerne za pričetek nove poti ocenjeval tudi Wales in dele Španije. Na koncu se je leta 2014 preselil v Slovenijo. Začel je delati na kmetiji Štekar v Kojskem v Goriških Brdih, kjer je glavna dejavnost vinogradništvo. Kasneje je spoznal Luko Koširja, mladega slovenskega kuharja in lastnika Gostilne Grič v Šentjoštu nad Horjulom. Povezal ju je Petrov domači brezov sirup, njuno poznanstvo pa je pomembno zaznamovalo Petrovo nadaljnjo pot.

Peter je trenutno pri Luki zaposlen. Dela na račji farmi in pomaga pri kuhi v gostilni. Luka in Peter vodita prvo ekološko račjo farmo v Sloveniji, ki smo jo imeli priložnost obiskati tudi mi.

Iz Ljubljane smo se vozili približno 40 minut, preden smo prispeli na farmo. Najprej so nas pričakali sneg, mraz in pes čuvaj. Nato smo zagledali Petra, ki je prihajal iz skednja, oblečen v delovne obleke, v roku pa je držal posodo z račjo krmo. Pozdravil nas je in razkazal farmo. Videli smo lahko zaledenele mlake in zasnežene travnike, ki v poletnem času postanejo idealna paša za race. Zaradi mraza se race trenutno zadržujejo predvsem v skednju ali znotraj manjšega ograjenega travnika. Peter nam je pokazal, kako race hrani in razložil, katere pasme rac goji. Povedal je, da je Slovenija zelo primerna država za gojenje rac zaradi ugodnega podnebja, ki se močno razlikuje od švedskega.

Ko je Peter prišel v Slovenijo, si je želel najprej vzeti premor od podjetništva in želel občutiti, kako je delati za druge. Sedaj pa že načrtuje odprtje lastnega podjetja, ki bi mu omogočilo uresničenje njegovih številnih idej, povezanih s produkti iz narave in t.i. food jams. Pozanimal se je že o formalnostih, ki jih ustanovitev podjetja zahteva, v veliko pomoč pa mu je Luka, na pomoč katerega se lahko vedno zanese, po pomoč pa se obrne tudi na švedski konzulat. Slovenska birokracija mu še ni povzročala večjih preglavic, poudarja pa, da je vedno vse odvisno od ljudi, ki so odgovorni za razne postopke. Nekateri so zelo prijazni, brez težav govorijo angleško in so pripravljeni pomagati, drugi pa pač ne.

Peter je zadovoljen s svojim življenjem v Sloveniji, tu se počuti varnega. Z optimizmom zre v prihodnost in ima številne inovativne poslovne ideje. Seveda pogreša svojo družino in prijatelje. Po drugi strani pa Slovenijo občuti kot državo, kjer ljudje dobro živijo, to pa konec koncev najbolj pomembno.