Predstavitev rezultatov raziskav o migrantskem podjetništvu
V torek, 7. 11. 2017 sta v slikovitem atriju ZRC SAZU potekali predstavitev izsledkov primerjalne raziskave o migrantskem podjetništvu v Ljubljani in Gradcu in razprava o temah, ki jih bodo naslovila prihajajoča Urban Diversity izobraževanja.
Na začetku dogodka je vodja projekta izr. prof. dr. Jure Gombač iz ZRC SAZU na kratko predstavil projekt in koncept migrantskega podjetništva. Povzel je ugotovitve različnih virov, ki navajajo, da nekateri migranti v novi državi gostiteljici postanejo podjetniki zaradi nuje, saj jim to predstavlja edino možnost za zaposlitev, drugi pa s podjetništvom iščejo boljše priložnosti. Na splošno pa velja, da migrantski podjetniki pogosteje vstopajo na negotov in nestabilen trg kot domači podjetniki. Raziskave, narejene v Evropi in Združenih državah Amerike, so pokazale, da so migranti podjetnejši od domačega prebivalstva, zagotavljajo določen delež delovni mest in ustvarjajo trgovinske možnosti med državo gostiteljico in državo izvora z nižanjem s trgovanjem povezanih stroškov. Raziskave tudi ugotavljajo, da čeprav podjetja ustanovi več migrantskih kot domačih podjetnikov, je življenjska doba prvih povprečno gledano krajša.
Rezultate Graške raziskave je predstavila dr. Barbara Beznec iz ZRC SAZU. V Gradcu so za potrebe analize izvedli telefonsko raziskavo. Ugotovili so, da ima 2/3 graških migrantskih podjetnikov državljanstvo ene izmed držav Evropske unije, večina je izobrazbo pridobila v svoji rojstni državi, za podjetništvo pa so se odločili, ker so želeli biti neodvisni. Skoraj polovica jih zaposluje tako migrantske sodelavce kot Avstrijce, tretjina jih smatra, da migrantsko poreklo dodaja posebno vrednost njihovim storitvam oziroma produktom, skoraj 60% pa se ni soočala s težavami pri odprtju podjetja. Ena četrtina vprašanih je ocenila jezikovne prepreke kot težavo pri svojem delovanju in ena petina bi pozvala lokalne oblasti k ustanovitvi posebne pisarne za pomoč migrantskim podjetnikom in organizaciji jezikovnih tečajev in izobraževanj. Predstavnica mesta Gradec je kot zanimivost izpostavila dejstvo, da so migrantski podjetniki, katerih eden izmed staršev je Avstrijec oziroma so bolj integrirani v družbo, izkazali večja pričakovanja do institucij kot tisti, ki v družbo niso dobro integrirani. Izpostavila je tudi zanimivost pri zagotavljanju pomoči v različnih jezikih. Mesto Gradec zagotavlja prevajanje v 18 različnih jezikov, vendar se migrantski podjetniki te storitve le redko poslužujejo in za pomoč pri prevajanju raje prosijo družinske člane in prijatelje.
V Sloveniji so bili za območje Mestne občine Ljubljana (MOL) zbrani statistični podatki o številu migrantov in migrantskih podjetnikov ter izvedeni številni intervjuji. Izkazalo se je, da je v MOL 320 registriranih malih in srednje velikih podjetij, pri katerih država naslova vsaj enega od ustanoviteljev ni Slovenija in da je odstotek samozaposlenih migrantskih podjetnikov nižji od odstotka samozaposlenih slovenskih podjetnikov. Migrantski podjetniki so v intervjujih navajali številne prepreke, s katerimi se srečujejo. Med te sodijo zahtevna zakonodaja, premalo informacij, premalo podpore s strani občine in države, nefleksibilne upravne enote, dolgotrajnost postopkov, številne inšpekcije, težko zaposlovanje ljudi, poleg tega pa je slovenski trg zelo zaščitniški. Udeleženci srečanja so kot možnost izboljšav predlagali okrepitev znanja tujih jezikov na upravnih enotah, ustanovitev posebne info točke za migrantske podjetnike, pomoč pri pridobivanju finančnih spodbud in različne začetne olajšave za mlade migrantske podjetnike. Kot primer dobre prakse so izpostavili projekt, ki ga je izvajal Zavod za zaposlovanje in je migrantskim podjetnikom nudil pomoč v številnih tujih jezikih.
Dobra novica za migrantske podjetnike je, da so v zadnjem času različni evropski programi zelo naklonjeni razvoju migrantskega podjetništva in lahko na tem področju v prihodnosti pričakujemo pomembne spremembe.